VELIKA VOJNA
Tam
nekje na Somi,
kjer
naša divizija tiči,
strah
na obrazih
se iz
jarkov se iskri.
»Še pet
minut!« zakriči general,
vsi
potegnemo bajonete na plan.
Prijatelj
mi srečo zaželi,
vsak jo
ima, ki preživi.
Takrat
piščalka zazveni,
Iz
jarka divizija ven hiti,
nemška
granata zažari,
nekaj
vojakov za večno umiri.
Neusmiljeni
so nemški mitraljezi,
ki ves čas
so na preži.
Vse
pred sabo pokosijo,
redko
pa zgrešijo.
Prijatelji
in sorodniki umirajo,
v temo se zapirajo.
Njihovi
kriki v smrt
zamirajo.
A v
vojni ni bilo črnih in belih,
tudi
črni so bili beli in beli so bili črni,
zato
svojo misel na glavo obrni in se spomni,
Nemci
niso vedno zlobni!
Taras Copak, 6.a